»Zelo sem se ganjen. Pravijo, da ko si tik pred smrtjo, vidiš svoje življenje, kako se ti odvije pred očmi, jaz pa sem pravkar videl svoje življenje, kako se mi je odvilo pred očmi. Velik dober del mojega življenja, vendar ne vse moje življenje.«

»So ključni del našega življenja. Neizmerno sem hvaležen.«

»El presidente! Ne, saj vem, da to ni francoščina. (...) Cannes bo imel vedno posebno mesto v mojem srcu. Rezervirajte let! Z ženo prihajava.«

»Vesel sem, da sem živ. Hvaležen sem za tiste, ki so v mojem življenju. Imam sijajne prijatelje, krasno ženo, psa in lepo kariero.«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Hvaležen sem našim vojakom za ta dan (...). Hvala! Hvala vam za vsak korak, za vsako bitko, za vsakega uničenega okupatorja.«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Cannes je bil zame kot cinefilko vedno vrhunec univerzalnega filmskega jezika. Biti na mestu ranljivosti, v temni kinodvorani, polni neznancev, in gledati popolnoma nov film je moj najljubši kraj. Osupla, navdušena in ponižna sem, da bom lahko predsednica žirije filmskega festivala v Cannesu. Komaj čakam, da vidim, kakšna potovanja čakajo vse nas.«

»Ne ozrem se nazaj in ne rečem, da bi si želel, da bi bil jaz ta tip. Res sem zadovoljen s starostjo.«